Iza Mušič

UVOD

Umetna inteligenca ni nekaj novega. Že desetletja človek uporablja njene tehnologije, v zadnjem času pa je omembe vreden predvsem bliskovit napredek, ki nam odpira mnogo novih vrat v svet umetnega uma. Izjemne sposobnosti pa neprestano razdvojujejo mnenje javnosti, saj poleg vseh prednosti obstajajo številna tveganja, ki jih pogosto odmislimo.

Umetna inteligenca nam lahko omogoča boljše zdravstvene storitve, varnejši transport in prilagojene, cenejše ter trajnejše izdelke in storitve. V obdobju pandemije covida-19, ko je bilo učenje na daljavo nujno, nam je umetna inteligenca olajšala dostop do informacij, izobraževanja in usposabljanja. Omogoča varnejša delovna mesta, saj živimo v informacijski dobi (ta se nanaša na obdobje po letu 1972; zanjo je značilna informacijska revolucija, ki je v naš način dela vnesla tehnologijo), v kateri nevarna dela danes lahko opravljajo roboti. Ko bodo z njo povezana področja rasla, se razvijala in se spreminjala, se bodo odprle nove zaposlitvene priložnosti.

RAZPRAVA

Umetno inteligenco se bo po napovedih vse več uporabljaLo za preprečevanje kriminala ter v sodnem sistemu, saj je zmožna hitreje procesirati ogromne baze podatkov, bolj točno predvideti možnost pobega zapornikov in predvideti ali preprečiti kriminalna, celo teroristična dejanja. Spletne platforme (npr. Instagram, YouTube, TikTok …) se že sedaj poslužujejo umetne inteligence, ki zaznava nezakonito in neprimerno vedenje na spletu ter nanj hitro reagira.

Če strnem zadnjih nekaj odstavkov: umetna inteligenca lahko bistveno spreminja naša življenja na večih področjih. Večinoma na bolje. Zakaj večinoma? Vse prednosti sistemov umetne inteligence, ki nam lajšajo vsakdan nas ne smejo zavesti. Ne smemo namreč pozabiti na potencialna tveganja, ki nam jih t. i. umetni um prinaša. Če se osredotočim le na meni domače okolje – Evropo: blaginja je v veliki meri odvisna od tega, kako bo državam uspelo izkoristiti potencial, ki ga predstavljajo podatki in z njimi povezane tehnologije. Preskromna uporaba umetne inteligence je lahko razumljena kot veliko tveganje, saj zamujena priložnost za Evropsko Unijo pomeni slabšo izvedbo velikih programov, izgubi lahko svoje konkurenčne prednosti pred drugimi regijami in ne napreduje v gospodarstvu, njeni prebivalci pa nimajo priložnosti v izobraževanju in zaposlitvah. Razlogi za premajhno uporabo umetne inteligence so lahko nezaupanje javnosti ali podjetij v novo tehnologijo, slaba infrastruktura, premalo pobude in naložb ali neenoten digitalni trg.

Če je slednji enoten, je potrošnikom in podjetjem olajšano spletno nakupovanje in prodaja ter omogočen razvoj digitalnih omrežij in storitev. Prav tako je lahko problematična preširoka uporaba umetne inteligence: investiranje za uporabo na napačnih ali neprimernih področjih. Če neustrezno razlaganje kompleksnih vprašanj s pomočjo umetne inteligence ni ravno človeku nevarno oz. življenjsko ogrožajoče, to ne velja pri uporabi enake inteligence na področju prometa. Predstavljajte si, da ste udeleženec prometne nesreče s samovozečim vozilom. Kdo je zdaj krivec? Kdo bo kril stroške? Vi, kot lastnik, proizvajalec ali programer? V primeru, da proizvajalec ne prevzame odgovornosti, proizvodnja slabo zasnovanih in posledično nevarnih izdelkov ne bo zaustavljena. V prihodnosti bi to privedlo do številnih nesreč, ljudi pa bi prevelo z dvomom in nezaupanjem v novo, neznano tehnologijo. Po drugi strani bi prestrogi predpisi lahko zadušilo inovacije in ustavilo razvoj tehnologij, ki so danes že samoumeven del naših življenj. (povz. po Eurparl 2024)

Ste se kdaj vprašali kako bi izgledal breakdance Joa Bidna med nagovorom članicam unije? Ne, tudi jaz ne. Medijske vsebine ustvarjene s pomočjo tehnologij umetne inteligence se imenujejo globoki ponaredki (angleško ‘deepfake’). Je tehnologija, ki z združevanjem in manipuliranjem obstoječih videov ter fotografij ustvari nov ponarejen posnetek. Tovrstne vsebine je vse lažje ustvarjati, saj ne zahtevajo specifičnega znanja – le dober program in nekaj domišljije. Globoki ponaredki so nevarni zato, ker se na ponarejenem posnetku, fotografiji ali zvočnem posnetku pojavijo osebe prikazane v situacijah, v katere nikoli niso bile vključene ali pa dajejo izjave, ki je nikoli zares niso dale. Med prvimi žrtvami deepfake posnetkov sta recimo Donald Trump in Mark Zuckerberg. Deepfake tehnologija v svetu ustvarjanja ponuja številne nove možnosti, a ob napačni uporabi povzroči ogromno škodo posamezniku oz. tarči, ki se znajde v takšnem mediju. Obenem so takšne vsebine odlično orodje za širjenje lažnih informacij, spodbujanje k diskriminaciji, nasilju, ilegalnim dejanjem ter namenski destabilizaciji utečenih, prepričanj, sistemov in procesov. Najnevarnejša past deepfake vsebin pa se skriva v ločevanju med resničnostjo in umetno inteligenco.

Vse to lahko vodi tudi k razkolu javne sfere in celo manipulaciji volitev. Na tej točki je pomembno poudariti, da moramo spletne in podobne objave nezanesljivih virov vedno brati s kančkom zdrave pameti. Umetni um bi lahko omejil tudi svobodo zbiranja in protestiranja, saj je zmožna zbiranja podatkov o posameznikih, ki so povezani z določenimi prepričanji. Grožnjo predstavlja tudi opazen vpliv umetne inteligence na družbenih omrežjih. Na podlagi preteklega vedenja ljudi na spletu ustvarja zaprte spletne skupnosti in prikazuje le vsebine, ki bodo najverjetneje pritegnile njihovo pozornost. Cilj nekaterih družbenih omrežij pa je, da bi ustvarili okolje z raznoliko, vsem dostopno in predvsem vključujočo javno razpravo. (povz. po Revolver 2024)

Zdaj pa si predstavljajte, da se sedite za mizo pred odprtim računalnikom, ob strani pa počiva vaš pametni telefon. Preko računalnika se vpisujete v razne profile na spletnih omrežjih ne da bi se na telefon sploh ozirali. Veste kaj je tu srhljivo? Ta majhna pametna napravica lahko prisluškuje vsakemu kliku vaše tipkovnice in z najbolj zaupnimi podatki zalaga sistem umetne inteligence. Skupina britanskih raziskovalcev je razvila umetno inetligenco, ki je sposobna dešifrirati gesla s kar 95% natančnostjo v primeru, da je naš pametni telefon od prenosnika oddaljen 20 centimetrov. Tega je sposobna izključno na podlagi poslušanja hitrih in kratkih zvokov, ki ga ustvarjajo tipke našega prenosnega računalnika. Vsaka namreč oddaja svoj edinstven zvok, ki se razlikuje od ostalih. Umetna inteligenca CoAtNet, kakor so jo znanstveniki poimenovali, še vedno ni dosegla najvišje stopnje natančnosti. Za učinkovito delovanje jo je potrebno prilagoditi vsaki vrsti tipkovnice, saj se zvoki tipk med tipkovnicami razlikujejo. Usposabljanje je vključevalo pritisk na vsako od 36 tipk MacBooka (ki vključujejo le črke in številke) 25-krat zaporedoma z uporabo različnih prstov in stopnjami pritiska. Ta sistem se trenutno spopada predvsem z rahlimi niansami tipke Shift, zato priporočljivo, da poleg majhnih v svoja gesla vključujemo tudi velike črke ter številke in simbole. (povz. po Techspot 2024)

Umetna inteligenca se razvija s ‘svetlobno hitrostjo’. Na vsako uro je na spletu objavljen vsaj en članek, ki nam razkriva novosti v svetu tega umetnega uma. Odpirajo se nove priložnosti v svetu raziskovanja in razvijanja. Ali to pomeni tudi nova delovna mesta?. Marljive a utrudljive pare človeških rok so marsikje že zamenjali neutrudljivi roboti, ki ne potrebujejo mesečnega plačila. Glede na napovedi bi lahko uporaba umetne inteligence pomenila ukinitev velikega števila delovnih mest v tovarnah in podobni industriji, obenem pa bi se odprla številna delovna mesta na področju razvoja umetne inteligence. To pomeni, da bomo morali v prihodnosti veliko več truda in sredstev vložiti v izobraževanje in usposabljanje bodočih zaposlenih na tem področju.

ZAKLJUČEK

Ob raziskovanju in pisanju seminarske naloge sem spoznala marsikaj novega na področju umetne inteligence. Sedaj veliko bolj zavedno spremljam razvoj novejših tehnologij, ki bodo na tak ali drugačen način spreminjale našo prihodnost. Ozavestila sem nevarnosti in obenem nove priložnosti, ki me čakajo na vsakem koraku. Ker kot dijakinja delujem v umetnosti, svoje kritično mnenje in misli v tem seminarskem delu omejujem na to področje.

Današnji čas zaznamujejo deepfake fotografije slavnih ljudi, predobri ponaredki slavnih slikarskih del in komadi glasbenikov, ki so že nekaj časa pokojni. V svetu umetnosti povzročajo strah in trepet, saj so skoraj popolnoma delo računalnika in ne človeka. Mnogi so mnenja, da bo umetna inteligenca nekega dne pokopala vse umetnike sveta, sama pa ustvarjala umetnost, ki bo primerljiva ali celo boljša od naše. Jaz pa sem mnenja, da umetna inteligenca ni prevelika grožnja umetnosti. Človek je umetnost ustvaril, ker z njeno pomočjo izraža svoja najgloblja čustva, misli in ideje. Njihova globina umetnini daje pristnost. Menim, da je takšna robotska sposobnost, ki se je na vseh področjih sposobna primerjati s človeško, še svetlobna leta daleč.

Ne gre zanikati, da je umetna inteligenca velik del našega vsakdana. Pri pisanju te seminarske sem uporabila, kar nekaj orodij, ki delujejo z njeno pomočjo. Za raziskovanje sem uporabila spletne brskalnike, ki so mi nudili na stotine virov. V urejevalniku besedil mi je na pomoč priskočilo tudi orodje za samopopravljanje (ang. Autocorrect).

BESEDILNI VIRI
Vir 1: Umetna inteligenca / Priložnosti in tveganja. 2020. Evropski parlament. [citirano 25.4.2024; 12:48]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20200918STO87404/umetna-inteligenca-priloznosti-in-tveganja
Vir 2: This AI can pick up passwords from the sound of your keystrokes. 2023. Techspot. [citirano 25.4.2024; 12:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.techspot.com/news/101142-ai-can-pick-up-passwords-sound-keystrokes.html
Vir 3: Kaj je deepfake?. 2022. Revolver. [citirano 25.4.2024; 12:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.revolver.si/blog/kaj-je-deepfake/

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: Choi Dongsu, , 2022, iStock [citirano 25.4.2024; 12:59], dostopno na spletnem naslovu: https://www.istockphoto.com/photo/smart-city-gm1452069296-488595899?searchscope=image%2Cfilm
Slika 2: ScRuBIOrD95, 2022, Reddit [citirano 29.4.2024; 11:34], dostopno na spletnem naslovu: https://www.reddit.com/r/weirddalle/comments/zkzm41/joe_biden_breakdancing_at_his_state_of_the_union/
Slika 3: Mat Khan, 2021, Manufacturing Today [citirano 29.4.2024; 11:36], dostopno na spletnem naslovu: https://www.manufacturingtodayindia.com/10725-artificial-intelligence-a-game-changer-for-manufacturers/